Probiotiki in zdravje prebavil

Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki, prehranske vlaknine, laktobacili, bifidobakterije. V zadnjih letih se veliko govori in piše o teh pomembnih sestavinah sestavinah naše vsakdanje prehrane, ki so postale eden od simbolov zdravja in zdrave prehrane. Beseda probiotik, ki označuje »koristne« bakterije, se sicer uporablja od šestdesetih let prejšnjega stoletja, po Svetovne zdravstvene organizacije pa označuje žive mikroorganizme (t. i. dobre bakterije), ki se naselijo v našem organizmu in imajo v primernih količinah pozitiven vpliv na naše zdravje. 

Danes so probiotiki predmet številnih raziskav, njihovi blagodejni učinki na naš prebavni sistem in s tem na splošno zdravje pa so obširno dokumentirani. Za odkritje probiotikov je zaslužen ruski bakteriolog Ilja Mečnikov, ki je opazil pozitiven učinek mikroorganizmov na zdravje, zlasti pri ljudeh, ki zaužijejo veliko jogurta, kefirja in drugih izdelkov, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, oziroma fermentiranih živil.

Ravnovesje med probiotiki in »slabimi« bakterijami

Probiotiki imajo v prebavilih pomembno vlogo. Zagotavljajo potrebne pogoje za optimalno delovanje črevesne mikroflore oz. skupek mikroorganizmov, ki naseljujejo zadnji del našega prebavnega trakta oz. debelo črevo. Tako je: v našem črevesju domuje približno 38 bilijonov živih bakterij, med katerimi so tako koristne kot škodljive. Probiotiki spadajo med dobre bakterije, saj so ključni za zdravje prebavil.

Pravo ravnovesje med probiotiki in »slabimi« bakterijami v črevesju je torej pomembno za zdravje celotnega telesa. Porušijo ga lahko sicer številni dejavniki, denimo: 

– stres, 

– nepravilna in neuravnotežena prehrana, 

– psihofizična izčrpanost,

– kronične bolezni ali

– jemanje zdravil, zlasti antibiotikov. 

Posledica porušenega ravnovesja je logična: povečano število »slabih« bakterij, ki pogosto vodi do številnih zdravstvenih težav. Najpogostejše med njimi so

– driska, 

– zaprtje, 

– napihnjenost, 

– pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov (zaradi omejene absorpcije v črevesju) ter 

– oslabljeno delovanje obrambnega sistema. 

Blagodejni učinki »dobrih« bakterij – probiotikov

Z napredkom znanosti in neprestanimi raziskavami se razkrivajo vedno nove koristi uživanja probiotikov, s tem pa se njihov pomen v vsakodnevni prehrani le še potrjuje. Med blagodejne učinke probiotikov štejemo predvsem naslednje:

• preprečujejo rast »slabih« bakterij;
• pomagajo osebam z laktozno intoleranco;
• omogočajo sintezo vitamina K in nekaterih vitaminov skupine B;
• krepijo obrambni sistem;
• znižujejo raven holesterola;
• znižujejo krvni tlak;
• preprečujejo in zdravijo drisko;
• lajšajo vnetja pri vnetnih črevesnih boleznih (ulcerozni kolitis in/ali Crohnova bolezen);
• blagodejno vplivajo pri sindromu razdraženega črevesja;
• preprečujejo rast škodljivih bakterij pri stresu.

Probiotiki imajo dokazano tudi klinično vlogo, saj preprečujejo prebavne težave pri bolnikih, ki jemljejo antibiotike. Vsi njihovi učinki resda še niso dokazani s kliničnimi študijami, a že dosedaj znane raziskave nedvoumno potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja.

Neželeni učinki probiotikov

Uveljavljeno mnenje je, da so probiotiki popolnoma varni, vendar se moramo zavedati, da se organizmi razlikujejo in da stalno uživanje probiotikov v obliki prehranskih dopolnil za preventivo ni potrebno. Nekateri probiotiki lahko celo povzročijo alergijske reakcije. Pojavijo se lahko glavobol, napenjanje, vetrovi, zaprtje ali driska, kar utegne trajati več dni.

Kje najdemo probiotike?

Dostopni so v hrani, kot prehranska dopolnila ali pa so živilom dodani, najpogosteje v fermentiranih mlečnih izdelkih. Mlečnokislinske bakterije se uporabljajo pri tradicionalni pripravi jogurta, kefirja, sira in kislega zelja, zato so ta fermentirana živila dragocen vir teh bakterij, čeprav pogosto nimajo dokazanega probiotičnega učinka.

Številna živila naravno vsebujejo probiotike. Med njimi so:

• JOGURT IN KEFIR – izvrstna vira probiotikov, primerna za osebe z laktozno intoleranco.
• KISLO ZELJE – poskušajte najti nepasterizirano kislo zelje, saj pasterizacija pobije žive, tj. aktivne bakterije.
• VLOŽENE KUMARICE – poiščite tiste, ki so v raztopini vode in soli, ne pa kisa.
• NEKATERE VRSTE SIRA – čeprav je večina vrst sira fermentiranih, ni nujno, da vsebujejo probiotike. Probiotiki preživijo proces dozorevanja samo v nekaterih sirih, kot so gavda, čedar in mocarela.

Poleg vključevanja teh živil v vsakdanjo prehrano strokovnjaki priporočajo tudi uživanje pora, ajde, polente in ovsene kaše za poživljanje prebavnega sistema in ohranjanje ravnovesja med probiotiki in potencialno nevarnimi bakterijami.