Uvod
Gastrointestinalne motnje so pomemben dejavnik umrljivosti in obolevnosti po vsem svetu. Njihove posledice so zmanjšanje kakovosti življenja, znatni stroški diagnosticiranja, zdravljenja in spremljanja ter vpliv na zmožnost za delo in posledice, ki jih to prinaša. So pogost razlog za obisk ambulante družinske medicine in prav zdravnik družinske medicine ima osrednjo vlogo pri celostni oskrbi bolnikov z gastrointestinalnimi motnjami. Ne smemo pozabiti, da so tudi zdravniki in medicinske sestre nekomu pacienti in da bolezni prebavil tudi njim ne prizanašajo, vendar je o tem malo govora in omenjeni problematiki je namenjeno le malo pozornosti.
Epidemiološki kazalniku v svetu
Globalno breme bolezni prebavil narašča, po ocenah pa je letno diagnosticiranih od 6 do 60 milijard primerov. Bolezni prebavil segajo od tistih z manjšimi samoomejujočimi simptomi do tistih s kroničnimi izčrpavajočimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, izguba telesne teže, utrujenost in spremembe v navadah iztrebljanja. Epidemiološki podatki so najboljši kazalnik razširjenosti gastrointestinalnih motenj. Raziskave na primer kažejo, da je pri 40 % svetovnega prebivalstva prisotna neka oblika funkcionalnih gastrointestinalnih motenj, med katerimi sta najpogostejši funkcionalna dispepsija in sindrom razdraženega črevesja, sledijo pa funkcionalna driska ali zaprtje in napenjanje. Danes te motnje imenujemo »motnje na osi črevesje–možgani« zaradi dokazane povezave med funkcionalnimi prebavnimi motnjami in nekaterimi psihološkimi stanji, zlasti depresijo in anksioznostjo. Epidemiološki podatki kažejo, da je razširjenost gastroezofagealne refluksne bolezni GERB v zahodnem svetu med 10 in 20 %. Po drugi strani je razširjenost vnetne črevesne bolezni (angl. inflammatory bowel disease – IBD) v splošni populaciji le 0,4 %, vendar pa ta bolezen predstavlja veliko breme tako za bolnike kot za celoten zdravstveni sistem. Maligne bolezni prebavil predstavljajo poseben izziv za vsak zdravstveni sistem, od preprečevanja do zdravljenja, spremljanja in ne nazadnje paliativne oskrbe neozdravljivo bolnih. Vse to so kazalniki vpliva bolezni prebavil na posameznike in celotne zdravstvene sisteme.
Pomen zdravja prebavil
Prebavila imajo pomembno vlogo pri splošnem zdravju posameznika, saj gre za sistem, prek katerega v telo vnašamo hranila. Motnje v delovanju katerega koli segmenta tega sistema ne vplivajo le na prebavila, temveč na celoten organizem, dolgoročno pa lahko prizadenejo druge organe in sisteme ter splošno zdravje in kakovost življenja posameznikov. Bolniki določenih težav zelo pogosto ne povezujejo z motnjami prebavil, zato odlašajo z iskanjem pomoči in posledično z diagnosticiranjem in zdravljenjem. Po drugi strani se je treba držati načela kvartarne preventive, to je, da bolnika ne izpostavljamo pretirani diagnostiki in zdravljenju. Eno ključnih vlog pri pravočasnem prepoznavanju motenj in bolezni ima prav zdravnik družinske medicine.
Vloga zdravnika družinske medicine
Zdravnik družinske medicine ima ključno vlogo pri diagnosticiranju, zdravljenju, spremljanju ter tudi pri napotitvah in usmerjanju v zdravstvenem sistemu. Gastrointestinalne motnje predstavljajo 10 % vseh obravnav v primarnem zdravstvu. Zdravniki družinske medicine in njihove ekipe so s svojim celovitim pristopom, dolgoletnim poznavanjem bolnika in spremljanjem okoliščin, v katerih ta živi in dela, kar je pomemben del sodelovanja z bolnikom, ter s svojim vplivom na kakovost življenja bolnikov nepogrešljiv člen njihove celostne oskrbe. Pri tem na ravni primarne zdravstvene oskrbe pogosto pozabljamo na sodelovanje s farmacevti, ki imajo lahko pomembno vlogo pri svetovanju bolnikom. To sodelovanje je treba okrepiti, da bi zagotovili boljšo in učinkovitejšo zdravstveno oskrbo. Aktivnejše vključevanje zdravnikov družinske medicine v program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa se je v državah, ki so se odločile za tovrsten nacionalni preventivni program, izkazalo za ključno. Nerazdružljiva vez med zdravnikom in bolnikom, ki temelji na zaupanju, daje pozitivne rezultate pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju.
Sklep
Ker se kronične kakor tudi akutne bolezni prebavil zelo razlikujejo po znakih, klinični sliki, poteku in zdravljenju, in ker imajo bolniki zelo različne in individualne potrebe, je cilj oskrbe teh bolnikov, ki vključuje multidisciplinaren timski pristop, doseči nadzor nad boleznijo, izboljšati kakovosti življenja bolnikov in zmanjšati breme bolezni za posameznika in skupnost. Nenehno izobraževanje, razvoj priporočil in smernic na področju diagnostike in zdravljenja ter sodelovanje z javnostjo z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja prebavil so nekateri od pogojev za razvoj boljše in učinkovitejše zdravstvene oskrbe bolnikov, ki se začenja s preventivo.
Literatura
1. B. Seifert, G. Rubin, N. de Wit, C. Lionis, N. Hall, P. Hungin, R. Jones, M. Palka, J. Mendive. The management of common gastrointestinal disorders in general practice: A survey by the European Society for Primary Care Gastroenterology (ESPCG) in six European countries, Digestive and Liver Disease, let. 40, št. 8, 2008; 659–666; ISSN 1590-8658.
2. The Digestive System and How It Works. Publikacija NIH št. 13–2681, september 2013.
3. Avramidou, M., Angst, F., Angst, J., idr. Epidemiology of gastrointestinal symptoms in young and middle-aged Swiss adults: prevalences and comorbidities in a longitudinal population cohort over 28 years. BMC Gastroenterol 18, 21 (2018).
4. HZJZ. Hrvatski zdravstveno-statistički ljetopis za 2021. Dostopno na: https://www.hzjz.hr/hrvatski-zdravstveno-statisticki-ljetopis/hrvatski-zdravstveno-statisticki-ljetopis-za-2021-tablicni-podaci/. Pridobljeno 20. februarja 2023.
5. Ami D. Sperber, Shrikant I. Bangdiwala, Douglas A. Drossman, Uday C. Ghoshal, Magnus Simren, Jan Tack, William E. Whitehead, Dan L. Dumitrascu, Xuicai Fang, Shin Fukudo, John Kellow, Edith Okeke, Eamonn M.M. Quigley, Max Schmulson, Peter Whorwell, Timothy Archampong, Payman Adibi, Viola Andresen, Marc A. Benninga, Bruno Bonaz, Olafur S. Palsson. Worldwide Prevalence and Burden of Functional Gastrointestinal Disorders. Results of Rome Foundation Global Study, Gastroenterology, let. 160, št. 1, 2021, str. 99–114. e3.
6. Gikas, A., Triantafillidis, J. K. The role of primary care physicians in early diagnosis and treatment of chronic gastrointestinal diseases. Int J Gen Med. 2014, 13. marec; 7:159–73.
7. Prasad, S. S., Potter, M., Keely, S., Talley, N. J., Walker, M. M., in Kairuz, T. (2020), Roles of healthcare professionals in the management of chronic gastrointestinal diseases with a focus on primary care: A systematic review. JGH Open, 4: 221–229.
Izberite poglavje:
