- navodila za pravilno shranjevanje svežih živil in pripravljenih jedi
SHRANJEVANJE ŽIVIL IN PODALJŠANJE UPORABNOSTI
1. Katera živila shranjujemo v hladilniku in katerih ne?
Živila, ki vsebujejo veliko vode (meso, ribe, mlečni izdelki, nekatera zelenjava in sadje ter ostanki pripravljenih jedi), so dovzetnejša za kvarjenje, tj. so primernejše okolje za rast in razvoj bakterij, zlasti če so shranjena pri temperaturi nad 4 °C. Seveda obstajajo izjeme, kot so banane, krompir, korenje, zelena, bučke, čebula in česen, ki jih lahko hranite v suhem, temnem in hladnejšem prostoru (shramba).
Živila, ki vsebujejo malo vode (suha živila), lahko hranite v suhem (in po možnosti temnem in hladnem) prostoru. Največkrat so to začimbe, čaji, dehidrirani izdelki, izdelki iz žit in sama žita, kot so riž, ječmen, testenine, moka, žita za zajtrk, pa tudi kruh in drugi pekovski izdelki.
2. Kako organizirati hladilnik?
- Surova živila, kot so meso, ribe, perutnina in podobno, je najbolje shranjevati na spodnji polici hladilnika.
- Sadje in zelenjavo je najbolje shranjevati v predalih hladilnika ali papirnatih vrečkah, ki omogočajo zračenje. Sadje in zelenjavo je treba pregledati ter odstraniti sadeže in plodove, ki so preveč zreli ali so se začeli kvariti, da bi preprečili propadanje drugih živil.
- Pakirano pripravljeno hrano (v originalni embalaži) shranjujte na srednjih policah hladilnika.
- Vnaprej pripravljene jedi v zaprtih posodah je najbolje shranjevati na zgornji polici hladilnika.
- Na najvišjih policah hladilnika shranjujte tudi živila, ki jim kmalu poteče rok trajanja, in živila v odprtih embalažah (na primer jogurt in sir, narezki in podobno). Na ta način jih boste najhitreje porabili in preprečili njihovo kvarjenje.
- Jajca hranite v vratih hladilnika, na posebni polici, preostali prostor pa naj bo namenjen živilom za takojšnjo porabo, kot so odprti kozarci, mleko, zeliščni napitki in podobno.
3. Ali lahko kuhano in še vročo hrano takoj postavite v hladilnik?
Vroče hrane ni priporočljivo dajati v hladilnik, saj se lahko hladilnik segreje na višjo temperaturo od idealne (4–8 °C), kar lahko povzroči kvarjenje nekaterih živil. Zato je priporočljivo, da se kuhana hrana najprej ohladi na sobno temperaturo in jo nato v dveh urah prestavimo v hladilnik, da tako preprečimo razvoj mikroorganizmov. Ostanke kuhanih jedi in vnaprej pripravljene obroke je najbolje porabiti v 1 do 4 dneh.
4. Kako lahko podaljšamo rok trajanja živil?
Že pripravljeno hrano lahko zamrznemo tudi v ustreznih posodah s pokrovom. To so lahko različne enolončnice, omake, juhe in podobno. Priporočljivo je, da jih pred zaužitjem postopoma odmrzujemo, najprej v hladilniku, nato pa na sobni temperaturi.
Prezrelo ali odvečno sadje in zelenjavo lahko predelamo v marmelade, kompote, sokove, zelenjavne namaze, omake, osnove za enolončnice ali rižote. Sadje in zelenjavo lahko tudi operemo in dobro posušimo, narežemo na rezine ali zmešamo in zamrznemo. Tako se bomo izognili zavrženi hrani, sezonsko sadje in zelenjavo pa bomo lahko uporabili za pripravo jedi tudi zunaj sezone. Zamrznjeno sadje in zelenjavo lahko kuhamo, ne da bi ju najprej odmrznili.
Embalaža za zamrzovanje je izjemno pomembna za ohranjanje živil, zato za zamrzovanje najpogosteje uporabljamo očiščene plastične vrečke za večkratno uporabo ali plastične posode s pokrovom.
5. Kako dolgo so živila varna za uživanje, če jih shranimo v hladilniku, in kako dolgo v zamrzovalniku?
- seznam živil z jedilnika Donat Vital, ki jih ni priporočljivo zamrzovati
Vodena zelenjava in sadje
Zeleno listnato zelenjavo, na primer blitvo, špinačo in ohrovt, je najbolje blanširati, ohladiti, posušiti in zamrzniti, medtem ko svežih solat (zelena solata, mehkolistna solata, kristalka, rukola, motovilec itd.) ni priporočljivo zamrzovati. Surovi paradižnik, kumare, redkvice in bučke niso primerni za zamrzovanje, saj vsebujejo precej vode, ki pri zamrzovanju poveča prostornino, zaradi česar popokajo celice, po odtajanju pa so ta živila sluzasta in pogosto brez okusa – lahko pa jih uporabimo za kuhanje. Podobno je s sadjem, kot so jagode, borovnice, lubenice itd. To sadje lahko zamrznete, če vas ne moti sprememba teksture (sadje se po odtajanju zmehča in iz njega izteče voda), zamrznjeno sadje pa lahko uživate tudi kot del smoothiejev, dodatek žitom itd.
Jajca
Svežih jajc v lupini ni priporočljivo zamrzovati, saj lupina zaradi vsebnosti vode v jajcu poči, zaradi česar lahko pride do kvarjenja. Veliko bolje je, če sveža jajca stepete in jih zamrznete v zaprtih posodah. Velja omeniti, da tudi trdo kuhana jajca niso idealna za zamrzovanje, saj beljak po odtajanju spremeni strukturo in postane gumijast/žilav, s spužvasto teksturo.
Avokado
Tudi avokado ni primerno živilo za zamrzovanje. Njegova tekstura bo namreč postala kašasta in po odtajanju se bo barva spremenila v rjavo.
Sveža zelišča
Tako kot zelena listnata solata tudi listi svežega peteršilja, bazilike, mete in drugih zelišč po odtajanju porjavijo in postanejo sluzasti. Če želite sveža zelišča kljub temu shraniti, jih drobno sesekljajte, položite v modelčke za led, jih napolnite z vodo in zamrznite. Kocke zamrznjenih svežih začimb lahko dodate med pripravo jedi ali pijač.
Omake
Mesne in zelenjavne omake, ki ste jih pripravili v večjih količinah, zamrznite ločeno od prilog (riž,
testenine, polenta). Omako lahko vedno odmrznete in nato pripravite prilogo.
Mlečni izdelki in nadomestki
Mleko, sirotka, kisla smetana, mehki siri (skuta, sveži sir) in rastlinski nadomestki mleka, mlečni napitki, smetana ipd. lahko pri zamrzovanju spremenijo teksturo. Po odtajanju lahko pride do ločitve vodnega in maščobnega dela ter strjevanja mleka in rastlinskih napitkov. Omenjene izdelke lahko zamrznete, vendar jih je bolje uporabiti pri pripravi jedi in ne kot samostojen obrok po odtajanju.
Kuhane priloge
Kuhan in pečen krompir, kuhan riž ter kuhane testenine niso primerne jedi za zamrzovanje, saj se njihova tekstura po odtajanju močno spremeni. Testenine postanejo kašaste, krompir in riž pa običajno dobita mokasto ali sluzasto teksturo.
Že odtajana hrana
Že odtajane hrane ni priporočljivo ponovno zamrzniti, saj se zaradi tega večkrat spremeni struktura živila in poveča nevarnost kvarjenja.
Izberite poglavje:
