Kako podpreti detoksifikacijske telesne sisteme

Detoksifikacija oziroma razstrupljanje je najverjetneje ena od najbolj zlorabljenih besed v povezavi s prehrano, ki je v zadnjih letih zaradi številnih rigoroznih protokolov dobila negativno konotacijo. Zaradi teh protokolov si pogosto dodatno odvzamemo hranila, ki jih naši detoksifikacijski sistemi potrebujejo.S tem detoksifikacijo v nasprotju z želenim učinkom celo zaviramo.

Človek in druga živa bitja so že od nekdaj živeli v toksičnih okoljih, kjer je bila v zraku večja koncentracija zdravju škodljivih snovi. Razstrupljevalni procesi v telesu so se prilagajali okolju. Dejstvo pa je, da je človek v zadnjih desetletjih dodatno izpostavljen večji količini ter najrazličnejšim novim kemikalijam in toksinom, ki so posledica globalizacije in industrializacije. Veliko k izpostavljenosti toksinom prispevata tudi kontaminirana voda in hrana. Telo pa se ni sposobno tako hitro prilagoditi, kot nastajajo nove sintetične spojine.

Toksini so eksogenega (zdravila, aditivi v živilih, čistila za gospodinjstvo, pesticidi, herbicidi …) in endogenega izvora (bakterijski endotoksini – lipopolisaharidi in končni produkti presnove). Večina toksinov je v maščobi topnih, zato se lahko akumulirajo in ostanejo v telesu dalj časa, kar pa ima lahko resne zdravstvene posledice.

Vendar ima človeško telo učinkovite encimske sisteme odstranjevanja škodljivih snovi, ki so večinoma v jetrih in črevesju ter so opremljeni za pretvorbo iz maščobotopnih v vodotopne spojine, ki se nato izločijo prek urina ali blata. Pri zdravih ljudeh so procesi razstrupljanja v ravnovesju in delujejo dobro. V primeru bolezni, ob veliki ali kronični izpostavljenosti toksinom, tobačnim izdelkom, zdravilom, alkoholu … ali pa ob pomanjkanju vitaminov in mineralov pa so ti detoksifikacijski sistemi oslabljeni. 

Detoksifikacijske sisteme lahko podpremo z dobrim življenjskim slogom in zmanjšanjem izpostavljenosti toksinom oziroma vnosom ustreznih živil v telo. Detoksifikacija se začne s prehrano, saj celice za razstrupljanje potrebujejo veliko energije in mikrohranil (vitaminov, mineralov), ki so kofaktorji encimov in sodelujejo v procesih detoksifikacije.

Kakšna je izpostavljenost toksinom? 

Človeško telo je dnevno izpostavljeno stotinam kemičnim snovem, ki pridejo iz hrane, vode in zraka. Marsičesa o toksinih še ne vemo. Na leto je umetno ustvarjenih več kot 80.000 novih kemikalij, katerih vpliva še ne poznamo, manj kot 5000 jih je bilo testiranih glede toksičnega vpliva na človeka. 

Nemogoče je popolnoma preprečiti izpostavljenost in doseči okolje brez toksinov. Tudi če uživamo ekološko pridelano hrano, se ta med transportom navzame okoljskih onesnaževalcev. Naravno ni vedno dobro za zdravje in tudi sintetične kemikalije niso vedno nevarne. 

Naše telo se spopada z eksogenimi (ksenobiotiki) in endogenimi toksini (endobiotiki). 

Endobiotiki so telesu lastni presnovni produkti (npr. hormoni, nevrotransmiterji, histamin …), ki postanejo škodljivi, ko so prisotni v večjih koncentracijah od normalnih ravni. 

Ksenobiotiki so kemične snovi, ki so običajno v človeškem organizmu oziroma niso prisotne v okolju živih organizmov in povzročajo negativne posledice na zdravje, med drugim hormonske motnje, vnetne procese in oksidativni stres, poškodujejo delovanje črevesja … Lahko so sintetični onesnaževalci ali naravno proizvedeni toksini, ki so sicer obrambni mehanizem drugih živih bitij (npr. gliv). 

Kemikalije spadajo v različne skupine: 

• obstojna organska onesnaževala,
• poliaromatski ogljikovodiki,
• poliklorirani bifenili, 
• bisfenoli,
• pesticidi,
• težke kovine,
• mikotoksini in 
• bakterijski toksini.

Kaj je detoksikacija in kako poteka?

Detoksifikacija je naravni proces telesa, je vitalna naloga celic, ki vključuje kemične in mehanske procese, da spremeni škodljive snovi v obliko, da te niso več škodljive za telo, ali jih razgradi in odstrani iz telesa. 

Telo ima sposobnost razstrupljanja in v to so vključeni številni organi: jetra, črevesje, ledvica, koža, pljuča, maščevje, limfni in imunski sistem.

Razstrupljanje je kompleksen proces, ki vključuje mobilizacijo, biotransformacijo in izločanje tako eksogenih kot endogenih strupenih snovi iz telesa. Najpomembnejšo vlogo pri razstrupljanju imajo jetra in črevesne celice debelega črevesja. V manjši meri pa razstrupljanje poteka tudi v preostalih organih.

Vsaka snov, hranilo, toksin …, ki vstopi v telo skozi črevesje, pljuča ali kožo, potuje po krvi najprej do jeter na »čiščenje«. Torej na primer kri iz črevesja najprej potuje do jeter, kjer potekata detoksifikacija in čiščenje, šele nato naprej po telesu do preostalih celic. 

Proces razstrupljanja v grobem lahko razdelimo na 3 faze, ki morajo delovati usklajeno:

1. V prvi fazi (funkcionalizacija) se z različnimi procesi (oksidacija, redukcija, hidroliza) ustvari reakcijsko mesto, da se pozneje v maščobi topni toksini pretvorijo v bolj polarne oblike. Večina toksinov je namreč topnih v maščobi, zato se tudi zlahka nalagajo v maščobnem tkivu. Ko pa se ti pretvorijo v vodotopne, se lažje izločijo skozi urin ali žolč. 

V tej fazi je v procesih udeleženih več encimov, med najpomembnejšimi so encimi super družine citokrom P450 (CYP), ki katalizirajo eliminacijo več vrst zdravil in toksinov (pesticidov, herbicidov, testosterona …). Po prvi fazi so spojine večkrat še bolj strupene kot izvorne, poleg tega v procesu nastajajo prosti radikali, in če se ti metaboliti ne presnavljajo naprej v drugi fazi, lahko nastanejo celične poškodbe. Encimi prve faze so prisotni tudi v črevesju, ledvicah, pljučih in celo možganih.

Za encimsko delovanje je potrebnih več hranil (vitamini B-kompleksa, glutation, razvejane aminokisline …), prav tako je v tej fazi potrebnih več vrst antioksidantov (karoteni, askorbinska kislina, selen, baker, cink, koencim Q10, NAC, alfa-lipoična kislina, polifenoli iz zelenega čaja, kurkumin …), za katere lahko poskrbimo z vnosom ustreznih živil. 

2. V drugi fazi poteka konjugacija, kjer se toksičnemu vmesnemu produktu na reakcijsko mesto dodajo vodotopne stranske skupine. Tako se zmanjša toksičnost in spojina postane polarna, topna v vodi, zato se lažje izloči prek urina in žolča. Veže se lahko z različnimi spojinami (sulfatom, glutationom, različnimi aminokislinami, acetilnimi in metilnimi skupinami, glukuronsko kislino …). 

Te reakcije potrebujejo prekurzorje (NAC) in kofaktorje (minerale, vitamine), ki jih vnesemo s hrano. Za uspešno detoksifikacijo potrebujemo tudi aminokisline, ki vsebujejo žveplo: metionin, cistein in tavrin. Dobri viri teh aminokislin pa so jajca, perutnina, brazilski oreščki, sezam, spirulina …

Hranila, ki podpirajo drugo fazo, kjer je ključnih 6 detoksikacijskih poti: 

· konjugacija s sulfatom odstranjuje žolčne kisline, nevrotransmiterje in steroidne hormone. To pot bodo podprla živila z večjo vsebnostjo žvepla, kot so jajca, meso, križnice (cvetača, brokoli) in lukovke (čebula, česen),

· konjugacija z aminokislinami, kjer so za dobro delovanje potrebne aminokisline glicin, tavrin in cistein. Najdemo jih tako v živalskih (piščanec, puran, ribe, jajca) kot rastlinskih virih (stročnice in oreščki). To pot bo podprl zadosten vnos beljakovin,

· konjugacija z glutationom je odgovorna za odstranjevanje težkih kovin in bakterijskih toksinov. Tudi to pot podprejo križnice, sladki krompir, kurkumin, česen, vitamin C in N-acetil cistein. Pomanjkanje cinka, selena in vitaminov B pa to pot zavirajo,

· konjugacija z acetilom je vodilna pot degradacije aromatičnih aminov, histamina, serotonina, anilinskih barvil,

· pot z glukuronsko kislino pomaga pri detoksifikaciji bilirubina in steroidnih hormonov. Ocenjujejo, da naj bi se prek te poti eliminiralo 40-70 % zdravil. 

· metilacijska pot pripomore k odstranjevanju odvečnega estrogena, histamina, dopamina, noradrenalina … Encimi v tem procesu za dobro delovanje potrebujejo magnezij, vitamine B-kompleksa, metionin (perutnina, ribe, brazilski oreščki, sezam), betain (rdeča pesa) in holin (jajca, jetra ali sojin lecitin).

3. V tretji fazi se biotransformirani polarni produkti izločijo z žolčem prek blata ali z urinom. 

Kako podpreti telo za boljšo detoksifikacijo?

Telo ima sposobnost razstrupljanja, naša naloga pa je, da ga pri tem čim bolj podpremo. To lahko naredimo na vsakodnevni ravni z dobrim življenjskim slogom, ki vključuje zmanjšanje vnosa toksinov s prehrano in pijačo, izgubo odvečne telesne teže, prekinitev kajenja, vsakodnevno fizično dejavnost, savno, dobre prehranjevalne navade z vnašanjem živil, ki podpirajo razstrupljevalne organe, zadosten vnos tekočine, zdrav prebavni sistem, uravnavanje stresa ter dovolj spanca in sprostitev. 

Živila, ki podpirajo detoksifikacijo

Treba se je torej zavedati, da je celoten življenjski slog tisti, ki najbolj učinkovito podpira procese detoksifikacije, in ne le posamična, izolirana živila. Vendar kot vemo, ima prehrana velik vpliv na delovanje telesnih sistemov, tudi proces detoksikacije. Razstrupljanje lahko spodbujajo in na drugi strani tudi zavirajo, kar je lahko odvisno tudi od odmerka aktivnih snovi. Zato je pomembna raznolikost pri uživanju hrane in ne le osredotočenost na posamezno vrsto živil. 

Pomembno je, da omenimo: 

1. Vlaknine

Vnos prehranskih vlaknin prinaša številne ugodne fiziološke učinke, ne le lokalno na črevesje, ampak tudi sistemsko. Zdravje črevesja je tako močno povezano z vsemi najpomembnejšimi detoksifikacijskimi sistemi, kar je v strokovni literaturi poimenovano kot os črevesje-jetra, črevesje-ledvica in črevesje-koža.

Gastrointestinalni trakt je prvi stik s ksenobiotiki iz hrane, vode in tudi zdravil, saj jih večinoma zaužijemo oralno. Črevesje predstavlja fizično pregrado, prav tako so encimi za razstrupljanje v črevesju prisotni v večjih koncentracijah, zaradi česar je to takoj za jetri drugo najpomembnejše mesto za razstrupljanje. 

Vlaknine imajo izjemno pomembno vlogo pri zdravju črevesja. Uravnavajo sestavo črevesne mikrobiote, ki lahko s presnovki zavira ali inducira procese detoksifikacije, vplivajo na imunski ter hormonski odziv in ključno prispevajo k dobri črevesni pregradi. Dobra črevesna pregrada preprečuje vstop lipopolisaharidom (endotoksinom) in drugim škodljivim snovem skozi črevesje v kri, kar v nadaljevanju pomembno vpliva na zaščito drugih detoksifikacijskih organov (jeter in ledvic). 

Črevesje in prehranske vlaknine so pomemben del tretje faze detoksifikacije – eliminacije. Prehranske vlaknine pomagajo pri oblikovanju blata, vezavi odvečnih spojin in žolča ter njihovem izločanju. Poleg tega pa pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju nealkoholno zamaščenih jeter, stanju, ko je detoksifikacija okrnjena. 

2. Križnice

Križnice so pomemben del prehrane, ki podpira razstrupljanje, saj vsebujejo glukozinolate, ki se z obdelavo (rezanjem, žvečenjem) pretvorijo v izotiocianate. Izotiocianati preprečijo preveliko produkcijo toksičnih vmesnih presnovkov in spodbudijo določene poti druge faze detoksifikacije. V skupino križnic spadajo: brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt, vodna kreša, zelje, redkvice, repa, koleraba … Cilj naj bo zagotoviti vnos križnic na dnevni ravni.

3. Barvna živila

Kot je bilo opisano v zgornjem delu prispevka, med detoksifikacijo nastajajo reaktivne kisikove spojine (prosti radikali), ki reagirajo z beljakovinami in genskim materialom ter tako poškodujejo celice. Zato je treba poskrbeti za zadosten vnos antioksidantov, ki pa jih najdemo predvsem v barvnem sadju in zelenjavi. V procesu detoksifikacije so pomembni karotenoidi (oranžna – korenje), vitamin C, vitamin E (oreščki, semena in njihova olja), bioflavonoidi (paprika, borovnice) … 

Razstrupljanje je neprekinjen proces telesa. Naše telo opravlja izjemno delo pri varovanju našega zdravja in je sposobno odstraniti večino toksičnega materiala, ki konča v našem telesu.

Učinkovitost razstrupljanja je odvisna od starosti (sposobnost detoksifikacije upada s starostjo), spola (moški in ženske imajo drugačno raven encimov), genskih polimorfizmov (nekateri npr. bolje odstranjujejo zdravila, zaradi česar imajo manj stranskih učinkov), nekaterih bolezni in življenjskega sloga. 

Ključna strategija za zmanjšanje nalaganja toksinov zajema izogibanje oziroma zmanjšanje izpostavljenosti toksinom ter podporo razstrupljevalnih telesnih sistemov z ustrezno prehrano in življenjskim slogom.

VIRI:

1.     Aronica, L., Ordovas, J. M., Volkov, A., Lamb, J. J., Stone, P. M., Minich, D., Leary, M., Class, M., Metti, D., Larson, I. A., Contractor, N., Eck, B., Bland, J. S. (2022). Genetic Biomarkers of Metabolic Detoxification for Personalized Lifestyle Medicine. Nutrients. 

2.     Bolognesi, G., Bacalini, M. G., Pirazzini, C., Garagnani, P., Giuliani, C. (2022). Evolutionary Implications of Environmental Toxicant Exposure. Biomedicines.

3.     DeAnn, J. L. (1998). The Detoxification Enzyme Systems. Alternative Medicine Review. 

4.     Hodges, R. E., & Minich, D. M. (2015). Modulation of Metabolic Detoxification Pathways Using Foods and Food-Derived Components: A Scientific Review with Clinical Application. Journal of nutrition and metabolism.

5.     Grant, D. M. (1991). Detoxification Pathways in the Liver. In: Harkness, R. A., Pollitt, R. J., Addison, G. M. (eds) Journal of Inherited Metabolic Disease. Springer, Dordrecht.