Oznako „negativne kalorije“ veliko ljudi razume narobe. Vsako živilo ima namreč kalorično vrednost, tudi če je ta zelo majhna. Če rečemo, da ima neko živilo negativne kalorije, to pravzaprav pomeni, da naše telo za njegovo prebavo porabi več energije, kot ima živilo kalorij. Vendar „negativnih kalorij“ ni.
Dejstvo pa je, da se je okrog takih živil spletla zelo privlačna zgodbica, saj hujšanje nikoli ni bilo lažje J. Ves dan lahko grizljamo hrano z negativnimi kalorijami, ni se nam treba mučiti s telovadbo, kilogrami pa se kar topijo. Zveni odlično, a bodimo realistični.
Skoraj vsa živila vsebujejo kalorije. Nekatera res zahtevajo več energije, da bi jih naše telo prebavilo, vendar to ne bo pomembno vplivalo na skupno porabo kalorij niti nas ne bo bistveno hitreje pripeljalo do cilja. Povedano drugače, z vidika biologije in fiziologije telesa ne moremo ukaniti, da bi odvzemalo kalorije.
Katera živila so na vrhu seznama živil z „negativnimi kalorijami“?
Zelena, jabolka, šparglji, kumare, česen, limone … to so samo nekatera. Če seznam bolje pogledamo, so na njem pravzaprav zdrava živila, ki so idealni nadomestki za prigrizke in lahko ublažijo napade lakote, ki so med posebnim režimom prehrane zelo pogosti. Z uvajanjem teh živil v prehrano boste povečali vnos sadja in zelenjave, s tem pa vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov. Dodatna prednost je, da imajo malo kalorij. Pravzaprav boste v telo vnašali „pametne“ in zdrave kalorije.
Torej je koncept hrane z „negativnimi kalorijami“ oziroma ideja, da lahko porabite več kalorij, kot jih ima živilo, prej mit kakor resnica. Nekatera živila res pospešijo in izboljšajo presnovo, vendar teh nekaj dodatno porabljenih kalorij ne bo občutno vplivalo na končni izid.
Z vidika znanosti
Kaj je kalorija? Po definiciji je kalorija mera za količino energije, ki je potrebna za ustvarjanje toplote. Ko govorimo o hrani, kalorija pomeni količino shranjene energije v živilu.
Tako imamo živila z veliko kalorično vrednostjo in živila z majhno kalorično vrednostjo.
Ko vaše telo prebavlja hrano, temu pravimo termični učinek živila. V povprečju človek pri prebavi hrane porabi približno 10 odstotkov skupnega dnevnega kaloričnega vnosa. Z drugimi besedami, če na dan vnesete v organizem 2000 kalorij, bo približno 200 kalorij porabljenih za prebavo hrane, tj. žvečenje, razgradnjo, absorpcijo in izločanje. Ta odstotek niha glede na vrsto hrane, ki jo jemo. Tako na primer pri maščobah termični učinek znaša samo tri odstotke, pri vlaknastem sadju in zelenjavi približno 20 odstotkov, pri beljakovinah pa 30 odstotkov.
Če smo realistični in upoštevamo dejstvo, da je presnova zelo zapleten biokemični proces, pridemo do sklepa, da imajo tudi zelena in jabolka ter vsa druga živila s tega priljubljenega seznama svoje mesto v prehrani. Vsa ta živila vsebujejo veliko vode in vlaknin, napolnijo želodec, dajo občutek sitosti in tako zmanjšajo potrebo po dodatnih kalorijah. Ne kurijo pa kalorij, ki so bile že zaužite. Za prebavo zelene je res potrebnih več kalorij kot recimo za listnato testo, vendar ne moremo živeti samo od zelene, jabolk, kumar itd. Telo nujno potrebuje še druga hranila, vključno z maščobami v zmernih količinah.
Za konec lahko rečemo, da je najuspešnejši način uravnavanja telesne teže vendarle stara, dobro znana in morda staromodna metoda: poraba kalorij naj presega vnos. Kalorije pa je treba porabljati s telovadbo, ne s prebavo.
Izberite poglavje:
