Donat medicinske indikacije in odmerki

GERB, dispepsija in razjede zgornjih prebavil

Gastroezofagealna refluksna bolezen je v razvitem svetu prisotna pri 15 % do 20 % prebivalstva (1). Dispepsija je prisotna pri do 20 % prebivalcev v razvitem svetu (2). Razjede želodca in dvanajstnika so prisotne pri 1 % do 6 % populacije (3). Med možnimi razlogi za nastanek težav je vsekakor pomembno tudi čezmerno izločanje kisline. Pri zdravljenju teh bolezni uporabljamo eradikacijsko zdravljenje okužbe s Helicobacter pylori z zdravili, ki blokirajo delovanje protonske črpalke in antacidov. Donat lahko uvrstimo med antacidna zdravila.

Pri boleznih zgornjih prebavil, ki so povezane s čezmernim izločanjem želodčne kisline, lahko Donat uporabljamo kot antacid. Dokazano je, da 1,2 litra mineralne vode nevtralizira povprečno dnevno izločanje kisline. Mineralno vodo uporabljamo po potrebi večkrat dnevno v odmerku 200–300 ml. Donat je pred uporabo treba odzračiti, kar pomeni, da ga pustimo stati v odprti posodi ali ga nekoliko pogrejemo. Bolniki z gastroezofagealno refluksno boleznijo in bolniki z dispepsijo bodo potrebovali Donat običajno po obrokih, bolniki z razjedo dvanajstnika pa pogosto tudi ponoči (4, 5).

Bolezni in stanja zaradi pomanjkanja magnezija

Vzroki za pomanjkanje magnezija (hipomagneziemije) so številni. Hiopmagneziemija lahko nastane kot posledica zmanjšanega vnosa (podhranjenost), lahko nastane kot posledica povečane izgube skozi prebavila (kronična vnetna črevesna bolezen, kronična driska, malabsorpcija, večja resekcija črevesja ali obvodne operacije, kronična uporaba odvajal, kronična uporaba zaviralcev protonske črpalke) ali zaradi povečane izgube magnezija s povečanim izločanjem skozi ledvica (kronična uporaba diuretikov (diuretiki Helyjeve pentlje, tiazidi) pod vplivom zdravil cisplatin, aminoglikozidi, ciklosporin, takrolimus, amfotericin B, pentamidin, foskamet; ob poliurični fazi akutne ledvične odpovedi, pri sladkorni bolezni (ozmotska diureza), pri hiperkalciemiji ali pri dednih boleznih s primarnim izgubljanjem prek ledvičnih tubulov).

Med druge vzroke hipomagneziemije prištevamo čezmerno uporabo alkohola, do pomanjkanja magnezija lahko pride pri športnikih, delavcih na visoki vročini, pri sindromu lačnih kosti, akutnem pankreatitisu in diabetični ketoacidozi. Klinična slika pomanjkanja magnezija ni tipična in je odvisna od spremljajoče hipokalciemije, hipokaliemije in presnovne alkaloze (5–7).

Tem bolnikom lahko magnezij dodajamo tudi s predpisovanjem uporabe mineralne vode Donat. To še posebej velja za primere bolnikov s premajhnim vnosom magnezija, za športnike, delavce na vročini, sladkorne bolnike in alkoholike. Vsem tem priporočamo pitje Donata večkrat dnevno na prazen želodec v odmerkih po 200 ml v skupnem dnevnem odmerku do 1 litra. Točna količina priporočenega dnevnega odmerka je odvisna od stopnje pomanjkanja magnezija. Po zapolnitvi pomanjkanja magnezija v telesu svetujemo vzdrževalno uživanje do 400 ml dnevno v dveh do treh odmerkih na prazen želodec. Donat je treba pred uporabo razpliniti.

Regulacija prebave

Kronično zaprtje je v razvitem svetu prisotno pri 12 % do 19 % populacije. Kronično zaprtje je po definiciji stanje, pri katerem bolnik odvaja blato dvakrat ali manj na teden (8, 9).

Donat sodi zaradi svoje osmolarnosti med osmotska odvajala. Odvajalni učinek pitja Donata je znan že stoletja. V novejšem času se je njegova uporaba skupaj s polietilen glikolom v preparatu Moviprep izkazala za zelo učinkovito sredstvo za pripravo bolnikov na koloskopije in tudi na operativne posege širokega črevesja. V nacionalnem programu presejanja prebivalcev za rak debelega črevesja in danke SVIT smo s kombinacijo pitja 2 litrov Donata in 2 litrov Moviprepa pri 13.378 pacientih ugotovili odlično in dobro čistost črevesja pri 96,23 %, kar je bistveno boljši rezultat kot pa pri pripravi le z Moviprepom (10–12).

Bolnikom s kroničnim zaprtjem svetujemo pitje 500 ml mlačnega Donata zjutraj na tešče in še po 250 ml dvakrat dnevno pred obroki. Priporočamo tudi hrano z dosti balasta (sadje, zelenjava, suho sadje) in uživanje sadnih sokov zaradi dodatka kalija. Vsem tem bolnikom svetujemo tudi jutranjo telovadbo za krepitev trebušne muskulature.

Sečni kamni

Incidenca pojavljanja kamnov v sečilih znaša 0,5 %, prevalenca pa je 4 %. Moški imajo 2- do 4-krat večjo možnost za nastanek kalcijevih kamnov sečil (13, 14). Glavni vzroki za nastanek kalcijevih kamnov v sečilih so dejavniki okolja, presnovne motnje in genetski dejavniki. Najpomembnejši dejavnik okolja je prehrana (15). Med presnovne dejavnike tveganja za nastanek kamnov v sečilih sodijo (16) hypercalciuria (39 %), hyperoxaluria (32 %), hypocitraturia (29 %), hyperuricuria (23 %) in hypomagnesiuria (19 %). Poteka bolezni ni mogoče predvideti na osnovi samo ene presnovne motnje. Znano je, da imajo bolniki z več kamni tudi večjo možnost za ponovitev bolezni (17).

Za preprečevanje nastanka sečnih kamnov je treba povečati pitje tekočin, s tem se poveča diureza in zmanjša koncentriranost seča. Na preprečevanje nastajanja kalcijevih in uratnih kamnov, ki predstavljajo 85 % vseh kamnov, ugodno vplivata tudi povišanje pH seča na približno 6,5 ter povišanje izločanja magnezija in citratov in zmanjšanje izločanja kalcija in oksalatov v seču (18, 19).

V raziskavi Prevorčnik, A. in sodelavci (20) so se po sedemdnevnem pitju 400 ml Donata v serumu statistično značilno povišale koncentracije kalija, natrija, kloridov, kalcija, fosfatov in kreatinina. Statistično značilno sta se povečala pH in pCO2. V 24-urnem seču so ugotavljali povečano diurezo, zmanjšala sta se relativna gostota in osmolalnost seča. Povečalo se je izločanje magnezija in citratov, pH seča se je zmerno povišal in približal idealni vrednosti 6,5. Zmanjšala sta se tudi indeksa tveganja za nastanek kamnov Ca/Mg in Oks/Cit.

Pitje Donata statistično značilno poveča diurezo, zmanjša gostoto seča, pH se poviša v območje 6,0 do 6,5, ki je manj tvegano za nastanek kalcijevih oksalatnih, kalcijevih fosfatnih in uratnih sečnih kamnov. Statistično značilno se poveča izločanje magnezija in citratov ter zniža se indeks tveganja za kalcijeve sečne kamne (Ca/Mg in Oks/Cit). Zato pitje Donata predstavlja pomožno preventivno sredstvo za zdravljenje kalcijevih in uratnih sečnih kamnov.

Ker vemo, da je možnost tvorbe kristalov v seču večja ponoči, ko je seč močneje koncentriran, svetujemo pitje Donata pred spanjem v odmerku 400 ml bolnikom s kalcijevimi oksalatnimi kamni in uratnimi kamni. Dodatno svetujemo pitje Donata v odmerku 200 ml tudi čez dan na prazen želodec. Bolnikom je treba svetovati tudi ustrezno dieto in zadostno hidracijo. Donat je pred pitjem treba odzračiti.

Nosečnost

Pri zdravih ljudeh je dnevna potreba po magneziju od 250 mg do 300 mg. Med nosečnostjo te potrebe narastejo vsaj za dodatnih 100 mg. Če pride med nosečnostjo do pomanjkanja magnezija, se statistično značilno poveča število krvavitev in možnost prezgodnjega poroda. V raziskavah se je magnezijev sulfat pokazal kot učinkovit tokolitik – sredstvo za preprečevanje prezgodnjega poroda (21). Magnezij, dodan v obliki MgSO4, zmanjša krčljivost mišic prek zmanjšanja koncentracije kalcija v mišicah in tako lahko prepreči prezgodnji porod in deluje nevroprotektivno na zdravje novorojenčka. Donat vsebuje MgSO4 in bi kot takšen lahko bil primeren vir za preventivno uporabo v porodništvu.

V nosečnosti svetujemo pitje Donata dvakrat dnevno po 200 ml na prazen želodec. Donat je pred pitjem treba odzračiti.

Literatura

1. Dent J, El-Serag HB, Wallander MA, Johansson S. Epidemiology of gastro-oesophageal reflux disease: a systematic review. Gut. 2005, May; 54(5):710–7.
2. Tack J, Talley NJ, Camilleri M, Holtmann G, Hu P, Malagelada JR, Stanghellini V. Functional gastroduodenal disorders. Gastroenterology. 2006; 130(5):1466.
3. Aro P, Storskrubb T, Ronkainen J, Bolling-Sternevald E, Engstrand L, Vieth M, Stolte M, Talley NJ, Agréus L. Peptic ulcer disease in a general adult population: the Kalixanda study: a random population-based study. Am J Epidemiol. 2006; 163(11): Epub 2006, Mar 22.
4. Leskovar R. Einblick in die Wirkungsweise eines SO4 haltigen Mineralwassers auf Grund neuerer Untersuchungen. Zongew Baeder und Klimaheilk, 1955: 2:178–80.
5. Tepeš B. Mineralne vode. V Rumbak R (ur.). Osnove zdraviliškega zdravljenja – balneologija in balneoterapija: zbornik predavanj, Zdravilišče Radenci, 2. in 3. junij 2000. Celje: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, 2000, str. 31–39. [COBISS.SI-ID 45464833].
6. Gubenšek J. Motnje v presnovi magnezija. V Košnik M, Štajer D. Interna medicina; Ljubljana, 2018: 102–4.
7. Wang ET, Rude RK, Stinger Fr. A light prevalence of hypomagnesemia in hospitalized 7. patients. Am J Clin Pathol, 1983; 79:348–52.
8. Suares NC, Ford AC. Prevalence of and risk factors for chronic idiopathic constipation in the community: systematic review and meta-analysis. Am J Gastroenterol. 2011; 106(9):1582–91.
9. Higgins PD, Johanson JF. Epidemiology of constipation in North America: a systematic review. Am J Gastroenterol. 2004; 99(4):750–9.
10. Bitoun A, Ponchon T, Barthet M, Coffin B, Dugue´ C, Halphen M. Norcol Group. Results of a prospective randomised multicentre controlled trial comparing a new 2-L ascorbic acid plus polyethylene glycol and electrolyte solution vs. sodium phosphate solution in patients undergoing elective colonoscopy. Aliment Pharmacol Ther, 2006; 24:1631–1642.
11. Kilgore TW, Abdinoor AA, Szary NM, Schowengerdt SW, Yust JB, Choudhary A, et al. Bowel preparation with split-dose polyethylene glycol before colonoscopy: a meta-analysis of randomized controlled trials. Gastrointest Endosc, 2011; 73:1240–1245.
12. Tepeš B, Novak-Mlakar D, Metličar T. Bowel preparation for colonoscopy with magnesium sulphate and low-volume polyethylene glycol. European journal of gastroenterology & hepatology, 2014, vol. 26; 6:616–620.
13. Vahlensieck EW, Bach D, Hesse A. Incidence, prevalence and mortality in the German Federal Republic. Urol Res, 1982: 141–4.
14. Tissdelius HG, Larsson L. Calcium phosphate – an important criystal phase in patients with recurrent calcium stone formation. Urol Res, 1993; 21:175–80.
15. Smith CL, Davis M, Berkseth RO. Dietary factors in calcium nephrolitiasis. J Renal Nutr, 1992; 2:146–53.
16. Hess B, Hasler-Strub U, Ackermann D, Jaeger P. Metabolic evaluation of patients with 16. recurrent idiopathic calcium nephrolitiasis. Nephrol Dial Transplant, 1997; 12:1362–8.
17. Trinchiery A, Ostini F, Nespoli R. A prospective study of recurrent rate and risk factors for recurrents after a first renal stone. J Urol, 1999; 162:27–30.
18. PakCYC. Medical management of nephrolithiasis. J Urol, 1982; 128:1157–64.
19. Pearle MS, Roehrborn CG, Park CYC. Meta-analysis of randomized trials for medical prevention of calcium oxalate nephrolitiasis. J Endourol, 1999; 13:679–85.
20. Prevorčnik A, Drinovec J, Jurjec D, Mihelič M. Use of Donat Mg in the prophylaxis of urolithiasis – theoretical and practical considerations. Zdravstveni vestnik, 1991; 60:223–6.
21. Franić D, Novak-Antolič Ž, Jurjec D, Zore A. Magnesium sulfate as tocolitic agent. Zdravstveni vestnik, 1995; 64:3–7.