Zdrava prebava je ključnega pomena za zdravje celotnega telesa. Prav v črevesju se namreč nahaja kar med 70 in 80 % celotnega imunskega sistema. Prav tam pa domuje tudi na milijarde bakterij, med katerimi so tako tiste zdrave oz. koristne kot potencialno škodljive. Za tiste koristne ste najbrž že slišali – imenujejo se probiotiki. V povezavi z njimi pa poznamo še en podoben in prav tako zelo pomemben termin: prebiotiki. Kako so povezani s prObiotiki, vam izdamo v naslednjih vrsticah.
Obnovimo znanje
O probiotikih in njihovem pomenu za naše zdravje si lahko več preberete tudi v ločenem prispevku, a hitra ponovitev ne škodi: probiotiki so zdrave bakterije, ki živijo v našem črevesju in so v primernih količinah koristni za zdravje celotnega organizma. Razlogov je več:
Probiotiki sodelujejo pri zelo pomembni, zadnji fazi prebave, varujejo telo pred patogenimi mikroorganizmi, tako da s presnovo ustvarjajo pogoje, ki preprečujejo njihovo razmnoževanje, sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov skupine B in vitamina K ter so pomembni za normalno delovanje obrambnega sistema.”
Ključ do zdravja je v ravnovesju med dobrimi in škodljivimi bakterijami
Kot smo že poudarili, v našem črevesju živijo tako koristne kot potencialno škodljive bakterije. Prav od ravnovesja med njimi pa je odvisno, kako bodo delovala naša prebavila in kako zdravi bomo.
To ravnovesje lahko hitro porušijo številni dejavniki, kot so stres, nepravilna in neuravnotežena prehrana, psihofizična izčrpanost, kronične bolezni in povišana telesna temperatura, ne smemo pa prezreti niti jemanja zdravil, zlasti antibiotikov. Posledica porušenega ravnovesja je porast »slabih« bakterij, kar neredko pripelje do zdravstvenih težav, med katerimi so driska, zaprtje, napenjanje, pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov zaradi omejene absorpcije v črevesju ter oslabljeno delovanje obrambnega sistema. Naša črevesna mikroflora se torej nenehno spreminja, na nas pa je, da jo obnavljamo oz. skrbimo, da je v našem črevesju dovolj probiotikov. Prav pri tem pa so nam v veliko pomoč prEbiotiki, ki predstavljajo hrano koristnim bakterijam. “
Kaj so prebiotiki?
Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane (ogljikovi hidrati) rastlinskega izvora – najpogosteje iz topinamburja (rastlina z gomoljem, podobnim krompirju) in cikorije. Hranijo koristne bakterije v našem črevesju in jim tako pomagajo, da številčno prevladajo nad potencialno škodljivimi. Prebiotiki se dodajajo v fermentirane mlečne izdelke, da bi izboljšali sposobnost preživetja probiotikov. Lahko se uporabljajo tudi kot nadomestek za sladkor ali maščobo. Njihova velika prednost je, da so zaradi nizkega glikemičnega indeksa primerni tudi za sladkorne bolnike.
Najbolj preučevana prebiotika sta inulin in oligofruktoza. Številne laboratorijske raziskave so pokazale, da pozitivno delujeta na ravnovesje črevesne mikroflore. Inulin in oligofruktoza spodbujata razmnoževanje laktobacilov in bifidobakterij, ki imajo številne znanstveno dokazane pozitivne učinke na telo. Prav različne bakterije iz rodov bifidobakterij in laktobacilov spadajo med probiotike, ki se najpogosteje dodajajo hrani. Poleg inulina in oligofruktoze obstajajo tudi druge sestavine s prebiotičnim učinkom.
Prebiotike najdemo v mnogih vsakdanjih živilih
Če želimo telo oskrbeti s prebiotiki, nam ni treba posegati po dodatkih, temveč so dovolj tudi bolj vsakdanja živila. Odličen in tudi zelo priljubljen vir prebiotikov je denimo korenina cikorije, ki je po okusu podobna kavi, vendar ne vsebuje kofeina. Tudi čebula in česen nista le okusna dodatka jedem, temveč delujeta tudi kot prebiotika. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da spodbujata razmnoževanje koristnih bifidobakterij v črevesju, s tem pa tudi zatirata rast števila škodljivih bakterij.
Omeniti velja tudi ječmen in ovsene kosmiče, ki vsebujejo betaglukan. Betaglukani so sicer predmet številnih znanstvenih raziskav, mnoge med njimi pa so pokazale, da ti spodbujajo razmnoževanje laktobacilov, ki so zelo koristni probiotiki. Predmet mnogih raziskav so tudi banane. Tiste nezrele (zelene) vsebujejo veliko tako imenovanega odpornega škroba, ki ima znanstveno dokazan prebiotični učinek.
Redno uživanje živil, ki so bogata s prebiotiki, lahko občutno vpliva na zdravo ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju, s tem pa tudi na zdravje celega telesa.
Pogosta vprašanja
1. Kaj so prebiotiki?
Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, ki hranijo koristne bakterije v našem črevesju in jim tako pomagajo, da številčno prevladajo nad potencialno škodljivimi.
2. Zakaj so prebiotiki tako koristni?
Naša črevesna mikroflora se nenehno spreminja. Slednjo sestavljajo tako koristne kot škodljive bakterije, prav od razmerja med njimi pa je odvisno naše zdravje. Prebiotiki hranijo zdrave bakteriji in tako skrbijo, da jih je več od škodljivih ter da v našem črevesju vlada ravnovesje.
3. Kateri dejavniki porušijo ravnovesje v naši črevesni mikroflori?
Najpogostejši krivci za porušeno ravnovesje so stres, nepravilna in neuravnotežena prehrana, psihofizična izčrpanost, kronične bolezni in povišana telesna temperatura, pa tudi jemanje zdravil, posebej antibiotikov.
4. Kakšne so posledice porušenega ravnovesja v črevesni mikrobioti?
Najpogostejše posledice porušenega ravnovesja v črevesni mikroflori so driska, zaprtje, napenjanje in oslabljeno delovanje obrambnega sistema zaradi pomanjkanja vitaminov ter mineralov, ki se ne zmorejo absorbirati v črevesju.
5. V katerih živilih najdemo prebiotike?
Pomembni viri prebiotikov so denimo korenina cikorije, čebula in česen ter ovseni kosmiči. “
Izberite poglavje:
